»Informacije prvih osmih držav bodo raziskovalcem dostopne v začetku poletja,« pove Andrej Kveder. »Po prvih analizah lahko tudi politika že dobi empirične znanstvene podatke, na podlagi katerih lahko začne sprejemati odločitve, oblikovati strategije, kako se bo ubadala s staranjem prebivalstva. Ob anketah, kot smo jih zasnovali, namreč pričakujemo odgovore, ki jih želimo: zakaj se ljudje odločajo za otroke, zakaj ne, kakšni so (če sploh še obstajajo) transferji med generacijami, kateri sistemi pomoči starejšim v družbi delujejo, česa primanjkuje. O dejstvih, razlogih in mnenjih bomo spraševali iste ljudi v različnih življenjskih obdobjih ter nato primerjali, ali so se biografski podatki spremenili, se je rodilo več otrok ali ne, so se preoblikovala partnerstva, so stališča drugačna – skratka, raziskava bo pokazala, ali je nekomu uspelo svoje namene uresničiti, zakaj ne in kakšne ukrepe bi morala potemtakem morala vleči politika. Ker bodo skupaj zbrani referenčni podatki različnih držav, njihovi pristopi k populacijskim politikam, jih bo mogoče med seboj primerjati, hitreje najti ustrezno rešitev in ne ponavljati istih napak pri reševanju istih problemov.«