Odstopanja valovne fronte od ravne oblike merijo s Shack-Hartmannovo napravo. Ime je dobila po Rolandu Shacku, ki jo je za potrebe ameriške vojske razvil v poznih 60. letih minulega stoletja. Naprava je bila pri čikaškem adaptivnem optičnem sistemu ChAOS, ki je na 3,5-m teleskopu v Novi Mehiki dal prve uporabne posnetke pred 9 leti, narejena iz mreže 16 x 16 majhnih leč, ki fokusirajo svetlobo iz referenčnega objekta na CCD, kjer na čipu naredijo prav toliko peg. Ko se zaradi vrtinčenja položaj posameznih peg spremeni, adaptivna optika takoj odgovori s prilagajanjem oblike zrcala, tako da ne glede na gibanja zračnih mas vsaka pega vseeno ostane na istem mestu. Postopek pa vendarle ni tako preprost; potreben je še t. i. rekonstruktor valovne fronte, ki izračuna pravilni odgovor sistema in pošlje signal ustreznim aktuatorjem v ogledalu. Za ukaz 250 aktuatorjem sistema ChAOS rekonstruktor porabi 2 ms časa. Aktuatorji delujejo zaradi pojava piezoefekta, ko nastane mehanska sila zaradi pulzov visoke električne napetosti na piezoelektričnem kristalu. Na tem principu delujejo tudi visokotonski piezozvočniki in celo čisto navadni gospodinjski vžigalniki plinskega plamena niso izjema. Odziv posameznega aktuatorja iz materiala PZT je hiter (velikostnega reda 100 μs) in omogoča premik za 1 μm na vsakih 100 V napetosti. Tako porabijo le okoli 100 mW moči, kar je zelo pomembno, saj nikakor ne smejo segrevati zrcala in povzročati še toplotnih deformacij.