No, karkoli se že dogaja v nas in za nazaj, dejstvo je, da ostaneš v Ljubljani na neki način vedno prišlek, priseljenec, provincialec in pritepenec. Jasno, svoj (novi) socialni krog si začnemo graditi šele s prihodom v Ljubljano, torej z vstopom na fakultete, in običajno prav znotraj študija, ceha, kar nemalokrat ostane referenčen krog za dolgo življenjsko obdobje, mogoče celo glavni krog, znotraj katerega se nam odvrti življenje. Seveda ne čudi, da je ta krog nemalokrat sestavljen prav iz ostalih provincialnih pritepencev iz raznih koncev Slovenije. Ljubljančani so z vsemi prednostmi in problemi, ki jih to prinaša s sabo, že tu. Tu so rojeni, preganjali so se po teh ulicah in danes srečujejo svoje sošolce iz osnovne in srednje šole in številnih mini socialnih krogov (krožki, športi, ulica, hobiji ...), razpredenih skozi mesto in mestne institucije kot nevidna pajčevina. Marsikomu od njih bi prišla ločitev od doma še kako prav, radikalnejše pretrganje vezi z domačimi in frendi je seveda zelo zdrava katarza. Ampak to ni ta tema.