Slovenija je ena od držav, ki v obdobju 1995–2006 niso imele problemov s kratkoročno likvidnostjo. Po ocenah IMF, ugotavlja Markič, pa se njen položaj postopoma poslabšuje že od leta 2002, čeprav je še v vzdržnih okvirih. Tako so skupne rezerve leta 2006 še presegale kratkoročni dolg po zapadlosti, mednarodne rezerve pa za njegovo pokrivanje niso več zadoščale. Lastniških terjatev je bilo za pokritje bruto zunanjega dolga premalo že leta 2005. »Odstopanja od referenčnih vrednosti so bila sicer majhna, vendar bi nadaljevanje takih gibanj v prihodnjih letih lahko povzročilo občutno poslabšanje neto dolžniške pozicije Slovenije,« ocenjuje Markič.