država sta se leta 2005 zelo približali tudi Belgija in Slovenija, vendar se je strukturni saldo v letu 2006 v obeh državah navkljub ugodni gospodarski rasti poslabšal. Med državami izven evro območja se je strukturni primanjkljaj sektorja država v obdobju 2003–2006 najbolj znižal na Malti in Cipru, kar je bilo skladno z njunimi načrti za čimprejšnji prevzem evra, in pa v Bolgariji, ki med drugim tudi zaradi sistema valutnega odbora vodi politiko uravnoteženega salda sektorja država. Svoje srednjeročne cilje so v letu 2006 dosegle Bolgarija, Danska, Estonija, Litva in Švedska. Zniževanje primanjkljajev in pospešena gospodarska rast sta ugodno vplivala na gibanje javnega dolga v evro območju in EU. Javni dolg se je leta 2006 prvič po letu 2002 znižal in v evro območju dosegel 69,0 % BDP, v EU pa 61,7 % BDP. Na splošno nobena izmed držav z javnim dolgom nad referenčno vrednostjo 60 % BDP v letu 2003 v opazovanem obdobju ni znižala javnega dolga pod to mejo. Na ravni posameznih držav pa velja omeniti, da delež javnega dolga v BDP v Grčiji in Italiji še vedno presega 100 %. Pri tem se je v primeru slednje v obdobju 2003–2006 delež dolga zaradi relativno nizke gospodarske rasti in zaporednih relativno visokih javnofinančnih primanjkljajev celo povečal. Nasprotje temu je Belgija, v kateri je še leta 2001 javni dolg presegal 106 % BDP, leta 2006 pa je predvsem po zaslugi ohranjanja uravnoteženega salda sektorja država v tem obdobju zabeležila znižanje na 89,1 % BDP. V državah z javnim dolgom pod 60 % BDP je v obdobju 2003–2006 prišlo do dodatnega upada deleža dolga v BDP. Izven evro območja so relativno visoke stopnje gospodarske rasti skupaj z zniževanjem obrestnih mer prispevale k obvladovanju oziroma celo k zniževanju deleža javnega dolga v BDP, čeprav bi glede na zgoraj omenjena trenutna javnofinančna neravnotežja, zlasti v novih državah članicah, pričakovali drugače.