Leta 2007 se je ob ugodnih konjunkturnih pogojih javnofinančno stanje v večini držav članic EU izboljšalo najbolj v zadnjih letih. Javnofinančni primanjkljaj je dosegel doslej najnižjo raven v evrskem območju (0,6 % BDP) in tudi na celotnem področju EU (0,9 % BDP). Zaradi izboljšanja javnofinančnega položaja in ob ugodnih konjunkturnih gibanjih se je najbolj doslej znižal tudi javni dolg. V EU je dosegel 58,7 % BDP in bil nižji od referenčne vrednosti, v območju evra pa je bil kljub znižanju še 6 o. t. nad mejo. Za Slovenijo so bili lani značilni zmanjšanje javnofinančnih odhodkov, primanjkljaja in posledično dolga. Primanjkljaj celotnega sektorja država se je v zadnjih letih v primerjavi z bruto domačim proizvodom zmanjševal in se leta 2007 znižal na 0,1 % BDP. Glede na predhodno leto je bil primanjkljaj manjši za 1,1 o. t., saj so se skupni nominalni prihodki države povečali bistveno bolj kot skupni odhodki države, pri tem pa je rast obeh kategorij zaostala za rastjo bruto domačega proizvoda. Takšna gibanja javnofinančnega salda, delno pa tudi predčasna odplačila dolga ter aktivno upravljanje z dolgom so privedli tudi do znižanja konsolidiranega dolga sektorja država, ki je ob koncu lanskega leta znašal 24,1 % BDP. Gibanje ciklično prilagojenega salda sektorja države kaže, da so h konsolidaciji javnih financ poleg ugodnih makroekonomskih razmer prispevali tudi ukrepi fiskalne politike. Ob znižanju dejanskega primanjkljaja se je lani znižal tudi ciklično prilagojeni primanjkljaj, kar je skladno z določili Pakta stabilnosti in rasti in kaže na restriktivno naravnanost fiskalne politike. Upoštevajoč zaprtje proizvodne vrzeli, to pomeni, da je fiskalna politika lani prvič v proučevanem obdobju delovala proticiklično restriktivno. Takšna usmeritev fiskalne politike je v prvem letu po vstopu v EMU pomenila primeren odziv fiskalne politike s stališča njene stabilizacijske vloge. Ob ugodnih gibanjih v zadnjem letu pa ostaja dolgoročni izziv fiskalne politike njena prilagoditev pričakovanim demografskim spremembam. Eurostatove projekcije prebivalstva kažejo, da se bo v obdobju do leta 2050 v Sloveniji delež prebivalcev v starosti nad 65 let hitro povečeval, zmanjšal pa se bo delež delovno sposobnega prebivalstva v starosti od 15 do 64 let. Zaradi izjemno visoke rasti odhodkov, povezanih s staranjem, je Slovenija med bolj izpostavljenimi državami EU pri zagotavljanju javnofinančne vzdržnosti na dolgi rok. V primeru nespremenjenih parametrov sistema in ekonomskih politik bi to v naslednjih desetletjih privedlo do poviševanja primanjkljaja in posledično dolga sektorja država. Po znatnem zmanjšanju deleža javnofinančnih odhodkov v BDP v zadnjih štirih letih postaja povečevanje njihove učinkovitosti vse pomembnejši vidik reform na področju izdatkov. Slovenija je pred leti začela z uvajanjem sodobnih proračunskih postopkov, ki naj bi izboljšali spremljanje učinkovitosti porabe sredstev. Razpoložljivost podatkov onemogoča celovito analizo, ocenjeni pa so učinki na področju socialnih izdatkov in državnih pomoči. Slovenija ima glede na povprečje EU ob sicer relativno manjših sredstvih za socialne izdatke manjšo stopnjo tveganja revščine in dohodkovno neenakost. Izdatki za državne pomoči pa