Sladoled je izdelek, ki je po svetu vse bolj cenjen in tudi v Sloveniji njegova poraba iz leta v leto narašča. Sladoled je hranilna sladica, primerna za vse starosti in okuse, ki se zlasti prileže v vročih poletnih dneh. Vedno bolj pa se uveljavlja tudi pri nas kot sladica, ki jo uživamo v vseh letnih časih. V industrijsko razvitih državah je poraba sladoleda med 5 in 21 litri na prebivalca letno. Posledica visoke porabe je vedno bogatejša ponudba okusov in vrst sladoleda. Največji porabniki sladoleda so Američani. V Sloveniji naj bi bila po nekaterih ocenah poraba sladoleda približno štiri litre na prebivalca. Slovenci smo po porabi pod evropskim povprečjem, a se trg počasi veča. Za sladoled je pomembna referenčna točka Italija. Njihov »gelato artigianale« osvaja sladoledne gurmane. Prav v Italiji je tudi precej sladolednih »barov« ali, kot jim pravijo, »gelaterie artigianali«. To je dejavnost, ki ima dobre možnosti za uspeh tudi na našem trgu, le pravo lokacijo je treba najti in seveda delati dober in kakovosten sladoled. Kot pravi Marko Kosovel, je treba vložiti precej truda v delo s sladoledom, če želite imeti uspeh na trgu. »Samo od sebe se nič ne zgodi, treba je biti prisoten pri ustvarjanju.« Kje so skrivnosti uspeha 1. Kakovost izdelka Precejšen del uspeha »sladolednega vrta ali ateljeja« je odvisen od kakovosti ponujenega izdelka. Marko Kosovel pravi: »Ljudje danes vemo, kaj je dobro, ne pustimo se več prepričati kar tako.« »In ko pridete do določene kakovosti,« opozarja Zupančič, »morate poskrbeti za to, da bo konstantna.« Potrošniki so namreč zelo občutljivi in hitro zaznajo tudi najmanjšo spremembo. Torej raje manj in kakovostno, kakor da bi se širile govorice o slabi robi. 2. Najti pravo lokacijo Petdeset odstotkov gostov sladolednih vrtov je impulzivnih kupcev. Zato je urejena lokacija ključni dejavnik za uspešno prodajo, saj samo dober sladoled ni dovolj. Pomembno je, da je tam, kjer je velik pretok ljudi. Ni nujno, da so to mestni centri, lahko je to tudi blokovsko naselje, le da je v bližini prava masa potencialnih potrošnikov. Jani Zupančič pravi, da so velika prednost nakupovalni centri, ker je v njih sezona podaljšana na vse leto. Pozimi se sicer proda neprimerno manj kakor poleti, se pa prodaja. Sezonski vpliv je na prodajo sladoleda v mestnih centrih večji. 3. Ideje in želja po inoviranju Kdor se odloči za sladoledni atelje in mu uspe narediti izdelek določene kakovosti, lahko mirno brez večjih skrbi posluje, ne da bi kaj spreminjal. Prav to pa je razlog, ki privede do tega, da sladoledarji zaspijo, se polenijo in ne vidijo novih izzivov. To pa je izjemna priložnost za tiste, ki iščejo novosti, s katerimi bi privabili ljudi v lokal, bodisi s promocijskimi akcijami, bodisi z bolj kakovostnimi izdelki, ali pa ponudbo nenavadnih okusov ... 4. Urejena podoba lokala Kot opozarja Zupančič, je natančnost, kar se tiče čistoče in doziranja, zelo pomembna za dober sloves lokala. Kdor kupi sladoled, pričakuje, da boste z njim lepo ravnali in da bo vaša ponudba izpolnila njegova pričakovanja. Čistoča je predpogoj za to. 5. Bogata izbira okusov? Ja, a ne pretiravajte. Res, je da bogata izbira pritegne zanimanje kupcev, a ne pozabite, da smo Slovenci dokaj tradicionalni pri izbiri okusov, opozarja Zupančič. Najbolj priljubljeni so še vedno čokolada, vanilija in lešnik, brez teh ne gre. Če pa želite pokazati vašo zavzetost za goste, lahko naredite nove okuse, le zavedati se morate, da je to bolj za to, da o vas govorijo, za promocijo vašega lokala, kakor pa zato, ker bi zdaj kar naenkrat te okuse na veliko naročali. Sicer pa se stvari spreminjajo tudi na tem področju. 6. Občutek ali »feeling« za sladoled Občutek, pravi Zupančič, je zelo pomemben dejavnik uspeha, brez tega ni nič. Lahko ga sicer kupiš, tako da kupiš človeka, ki ima ta občutek, ampak si potem odvisen od človeka in če te ta zapusti, lahko zapreš lokal. Lastnik mora nujno sodelovati in soustvarjati sladoled. 7. Razpršite ponudbo Med oktobrom in februarjem se očitno zmanjša poraba sladoleda. Da ne bi tako drastično občutili padca prometa, koristi, da ponudite tudi nekaj, kar se prodaja tudi v mrtvem obdobju. V končni fazi, pravi Marko Kosovel, lahko prodajo sladoleda kombiniraš z barom, kar ti sigurno podaljša in razširi način porabe sladoleda, saj ga lahko kombiniraš s kavami, frapeji, gostimi sokovi, vročo čokolado, rogljički (polnjeni s sladoledom in smetano), sladolednimi tortami ... 8. Ali se znate promovirati? Pri nas sicer promocija še ni tako izdelana, v tujini pa je to že prava umetnost. Poleg klasičnih marketinških tehnik (oglaševanje) precej koristijo tudi druge promocijske tehnike, kot so nagradne igre ali ure brezplačnih pokušin. Lahko na primer izberete en dan v tednu, ko imate »happy hour« za pokušanje izbranega sladolednega okusa. Ob določenih dnevih, kot so dan žena, teden otroka itd. lahko imate mesečno nagradno žrebanje za kilogram sladoleda, kartice zvestobe, s katerimi po določenem številu nakupov kupci dobijo brezplačno porcijo ...