Z dokončanjem del na stavbi Pokrajinske knjižnice v Novi Gorici se zaključuje in formira osrednji mestni, javni prostor Nove Gorice. Stavbni organizem nove knjižnice je umeščen v urbano strukturo mesta, kot zaključek ortogonalno načrtovane strategije. Hkrati je zavezan organskemu zaledju zelenega oboda, v katerega se vrašča s formalno manj obvezujočo geometrijo. Tako nastali prostori, ki jih veže tema arkad, izpeljana iz arkadnega hodnika stavbe občinske skupščine, tvorijo urbano strukturo mestnega središča. V Novi Gorici je pojem solidno grajene hiše zgradba občinske skupščine, ki je referenčna točka, ali bi vsaj morala biti, za vse poznejše graditelje mesta. Hermetični jezik klasicizma občinske zgradbe se prelevi v nagovor odprte roke, kjer se prostor knjižnice vzdolž zidu - fasade pretoči v zeleni obroč parka. Sestavljenost knjižnice preberemo iz dveh delov: fasade, ki pomeni iztek ortogonalne načrtovalne logike mesta v zeleno zaledje parka, in strehe, ki simbolizira vsebino, prostor knjižnice, razvite iz grajenega mestnega vogala, odprtega v zeleni passe par tout parka. Knjižnica je stavbno telo, katerega organizem pulzira v prijemališču njegove prostorske zasnove, v vogalu novogoriškega travnika. Njegova pljuča pa so nekakšne škrge - slopi, noge velike mize - strešne plošče, skozi katere se pretaka piš spoznanja, je Vojteh Ravnikar predstavil razstavljeni projekt.