Vlagatelji, ki so po avgustovski korekciji v slabih dveh mesecih povrnili celotno vrednost delniških naložb, so bili novembra spet kislih obrazov. Intervencija Feda iz sredine septembra, ki je nakazovala odločenost zagotoviti normalno delovanje denarnih trgov, namreč ni prepričala najbolj poučenih igralcev na trgu, bank samih. Te so najprej z objavo dodatnih odpisov, nato pa še z analitiki iz svojih lastnih vrst, ki so kot za stavo zniževali ocene poslovanja tekmic, povzročili novo nervozo na denarnem trgu in s tem posledično zmanjšali neposredni učinek znižanja obrestne mere. Volkovi se pač najbolje poznajo med sabo, zato ni presenetljiv odziv preostalih udeležencev z razprodajo delniških naložb in stampedom v dolžniške papirje. Imeli smo nenavadne razmere, ko so bili vsi donosi na "netvegane" papirje ameriške zakladnice nižji od referenčne obrestne mere Fed. Pesimizem je dosegel vrhunec, ko analitiki niso več tekmovali med sabo, kateri pričakuje recesijo, temveč kateri jo bo napovedal prej. Zanimivo pri tem je, da so relevantne institucije za naslednje leto napovedale upočasnitev rasti gospodarstva razvitega sveta na okoli dva odstotka, za recesijo pa velja, da mora biti rast dve zaporedni četrtletji negativna. Si je pa črni scenarij preprosto zamisliti, če vemo, da količina denarja z obratom določa porabo, banke kot glavni distributerji pa so ga pripravljene dati vedno manj po vedno višji ceni.