Poleg pomanjkanja prostora za namestitev opreme v MZP zakoni fizike določajo tudi, kakšne so lahko najmanjše velikosti odprtin, ki so potrebne za normalno delovanje različnih tipal (npr. odprtine za kamero). Tako se pri razvoju različnih sistemov, ki so vgrajeni v MZP, razvijalci spopadajo z veliko omejitvami. Sistemi morajo za svoje delo porabiti čim manj energije, biti čim lažji in manjši, po drugi strani pa morajo zagotavljati kakovostne podatke in učinkovito delovanje plovila. Tudi konstruktorji pogonskega sistema so pri projektiranju močno omejeni z dimenzijami in maso. Prav dobra izvedba pogona (50 g težko plovilo potrebuje 8--10 W moči) pomeni glavni ključ za uspešno operativno uporabo miniaturnih zračnih plovil, saj dosedanji motorji zavzemajo skoraj 90 % celotne mase. Zato danes največ truda vlagajo v razvoj lažjega pogona s čim boljšim izkoristkom. Tako proučujejo pogon z miniaturnim reakcijskim motorjem, ki bo kot gorivo uporabljal vodik. Motor je iz silicija, zahtevane tolerance izdelave pa so tako majhne, da klasične metode, ki se uporabljajo za izdelavo silicijevih vezij, sploh ne pridejo v poštev. Njegova masa znaša 1 g, sestavljen pa je iz dveh delov. Razvijajo tudi dizelski motor z močjo 80 W, ki bo velik 2 cm. Poleg njega bo vgrajen še toplotno-električni generator, ki bo spreminjal odvečno toploto iz motorja v električno energijo ter s tem zagotavljal dodatnih 20 W moči.