Značilno je, da opiti vozniki najpogosteje vozijo prehitro in povzročijo nezgodo zaradi neprilagojene hitrosti, vozijo po napačni strani cestišča in ne upoštevajo pravil o prednosti. Vsak deseti povzročitelj prometne nezgode je pod vplivom alkohola. Vozniki, ki so v času vožnje opiti, v primerjavi s treznimi vozniki kar enajstkrat bolj tvegajo, da bodo povzročili prometno nezgodo. Vožnja pod vplivom alkohola prinaša štirikrat večje tveganje za smrtno poškodbo. Zaradi delovanja na možganske celice povzroča alkohol kot psihoaktivna snov spremembe pri presojanju, zaznavanju, mišljenju, čustvovanju, vedenju, gibanju, koordinaciji, reakcijah in vidu. V prometu ima lahko alkohol usoden vpliv na reakcijski čas. Pri količini 0,8 promile alkohola v krvi se lahko reakcijski čas podaljša že za eno sekundo. Pri hitrosti 50 kilometrov na uro pa v eni sekundi prevozimo 14 metrov… Alkohol poveča število napak med vožnjo, vozniku pa daje občutek, da vozi bolje kot sicer. Vpliva na tiste spodobnosti, ki so ključne za varno vožnjo. Alkohol je zaradi razširjenosti zelo vpet v življenje in marsikdo niti ne pomisli več, da spada med droge. Lahko povzroča odvisnost in njegova zloraba je nevarna. Vse to so sporočila in dejstva, ki bi jih morali ponotranjiti tako mladi kot odrasli – ne samo zaradi prometne varnosti, temveč tudi zaradi vseh drugih nevarnosti, ki jih posamezniku in družbi povzroča zloraba alkohola.