toplota, oblika energije, ki prehaja s telesa na telo in se kaže v povečanem gibanju molekul in atomov. V tekočinah (plinih in kapljevinah) se molekule ob dovajanju toplote gibljejo hitreje. V trdnih snoveh, v katerih atomi nihajo okrog ravnovesne lege, pa se dovajanje toplote kaže v povečani amplitudi teh nihanj. Toplota lahko nastane na različne načine. Lahko nastane pri kemičnih reakcijah, na primer ko gorivo reagira s kisikom v zraku, in pri *trenju. Zaradi električnega toka se prevodnik segreva, ker nosilci toka – elektroni – zadevajo ob ione in različne nepravilnosti v kristalu. Energija, ki jo prenaša elektromagnetno valovanje (posebno v infrardečem delu spektra), se ob absorpciji pretvarja v toploto – tako sončno obsevanje ogreva Zemljo. Kinetična energija delcev, ki jih sevajo radioaktivne snovi, se lahko pretvori v toploto, če delce upočasnimo; ta proces se uporablja v jedrskih reaktorjih. Toplota se vedno prenaša od višjih temperatur k nižjim s *kondukcijo, *prevajanjem in *sevanjem. Z dovajanjem toplote lahko stalimo trdno snov ali uparimo kapljevino. Večina snovi se s segrevanjem razteza (glej tudi *temperaturno raztezanje)