Kako naj Slovenija reagira na zahteve Hrvatov po vrnitvi zamrznjenih deviz, ki so jih oni sami že prenesli na svoje banke? "Problem je večplasten, saj teče več civilnopravnih procesov v Sloveniji, na Hrvaškem, v tujini in pred Evropskim sodiščem. In na drugi strani dogovarjanje med državama - to sta dve različni ravni. Naj navedem le en primer: primer NKBM je imela supergarancijo za banko iz Karlovca za Jugoturbino in je celo plačala v tujino. Dokumenti so nesporni, na hrvaškem sodišču je dobila pravnomočno odločbo, izvršba pa je nemogoča. Gledati moramo državo v celoti, kjer deluje pravni sistem. In če ta ni v podporo trgu, se ocenjuje del tveganja države. Ob tem sem vedno opozarjal, da če nekdo želi priti do premoženja s procesom v tujini, mora poiskati premoženje dolžnika na njegovi lokaciji in za tako pravnomočno tožbo dobiti priznanje v matični deželi premoženja. Tiste hrvaške banke, ki so nase prevzele del zamrznjenih vlog, imajo isto pravno osnovo, a bistvena razlika je, da hrvaške tožeče banke ta depozit iz bilance izločujejo, kako je z ostalimi depoziti, aktivo (evidence o tem so), pa se nočejo pogovarjati. Pretežni del aktive je bil plasiran tam, del v Beogradu. Marsikdo je šel tudi v stečaj. In če tega dejstva ne priznavajo, izpostavljajo le eno alinejo, čeprav smo vsi takrat živeli v isti državi in smo poslovali v enakih pogojih... Enosmernih cest svet več ne pozna."