Slovenske modne znamke so vse po vrsti lokalne oziroma regionalne znamke, ki so znane samo v nekdanjih republikah Jugoslavije. Večino lastnih znamk, kar Slovenija proda v tako imenovano tujino, proda v te nekdanje republike. Prodaja na preostale svetovne trge, torej predvsem razvite zahodne trge, je v primerjavi s tem zanemarljivo majhna. Naše znamke so žal še vedno v nekakšnem posttranzicijskem obdobju. V zadnjih petnajstih letih so veliko zamudile. Naša podjetja so bila po svoji usmeritvi izrazito proizvodna podjetja, ki niso znala dovolj hitro reagirati na spremembe v svetu. Po letu 1991 so začasno ostala ne samo brez jugoslovanskega trga, temveč so počasi, toda nepovratno, začenjala izgubljati tudi dodelavne posle, ki so jih opravljala predvsem za Nemčijo. Ti dodelavni posli so v strukturi prihodkov pomenili ključno večino. Z današnjega vidika bi bila takrat edina možna rešitev zelo sistematičen, hiter in resen razvoj lastnih blagovnih znamk ter prodor na zahodne trge z lastno drzno vizijo. Žal so vodstva večine naših podjetij otrpnila in brezciljno čakala, da bodo težave izginile same od sebe, podobno kot noj, ki tišči glavo v pesek in misli, da je nevarnost izginila.