Kako naj bi se sporazumevali? Zgornja dva primera in vsi njima podobni temeljijo na domnevi, da naj bi bilo inteligentno življenje v vesolju podobno zemeljskemu. Možnosti za obstoj takšnih civilizacij pa je, vsaj po načelu matematične verjetnosti, veliko. Samo v naši Mlečni cesti je domnevno dvesto milijard zvezd, ki bi lahko imele planete, podobne tem v našem osončju. Za vse vesolje v njegovem za zdaj obvladljivem obsegu pa je treba to število pomnožiti z najmanj sto milijardami. Pri tem nekateri znanstveniki dodajajo, da je dejansko število teoretično možnih civilizacij v razponu našega časa vsekakor veliko manjše, morda ne večje od števila prstov na obeh rokah. Komunikologi pa opozarjajo na težavnost sporazumevanja celo v teh zreduciranih primerih, saj bi lahko naleteli na prevelike razlike v načinu in stopnji inteligentnosti. Zemljani si navadno pridržujemo prednost, da če so inteligentne civilizacije tudi kje drugje v vesolju, potem je naša med njimi najpametnejša. Drugi pa razvijajo domneve, da nismo prišli v stik z njimi prav zaradi naše nezmožnosti (nismo prepoznali in razvozlali sporočil) ali pa zaradi nezavidljivih razmer na Zemlji (vojne, uničevanje okolja itn.), zaradi katerih so oni tam zunaj presodili, da bi bili napori za povezovanje čista potrata, videno in doživeto pa bi bili lahko zanje zgolj slab zgled.