Ema Kurent nam poskuša razumsko razložiti, da so se ljudje zaradi neznanja nekdaj silno bali sončnega mrka, saj so bili prepričani, da gre za zloslutno znamenje, danes pa vedo, da je to zgolj prehoden nebesni pojav, ki pa seveda še zdaleč ni zanemarljiv. Z njim se ukvarjajo ne le astrologi in astronomi, temveč tudi biologi, antropologi in drugi znanstveniki, ki proučujejo njegove vplive na človeški, živalski in rastlinski svet. »Ob polnem sončnem mrku, ko luna zakrije sonce, se raven elektromagnetne energije drastično zniža, kar povzroči svojevrsten stres. Mrki naj bi bili znanilci pomembnih dogajanj na Zemlji. Astrologi so že v 8. stoletju našega štetja ugotovili, da napoveduje ta navidezna zmaga teme nad svetlobo politične krize in spremembe. Z mrki so se začele in končale številne vojne. Z njimi so se pojavili in tudi izginili mnogi vladarji. Mrki so bili časovno usklajeni tako z rojstvi kot s smrtmi pomembnih ljudi, ki so krojili usodo narodov. V obdobju letošnjega aprilskega mrka se je zvrstila 'trilogija' izjemno pomembnih evropskih dogodkov – dva pogreba (papež in monaški princ) in ena poroka (waleški princ). Dogodke ob mrkih je menda mogoče napovedati. Aprilski mrk je bil v dekadi ovna. Angleški astrolog William Ramesey ga je opisal z besedami: 'Sončni mrk v tej dekadi napoveduje ujetništvo, težave in žalosti kraljem, pa tudi nevarnost smrti katerega od njih.' Opis torej natanko ustreza dejanskemu stanju, saj sta umrla dva vladarja, tretji pa se je odločil za prostovoljno ujetništvo,« se je pošalila Ema Kurent.