Razgledi pa so značilni tudi za gradišča, utrjena prazgodovinska naselja. Ljubezen do teh kupov kamenja in skromnih zidov – kaj več od njih ni ostalo – je veliko težje razumsko pojasniti kot ljubezen do gradov. A meni šepetajo še starejšo zgodbo kot gradovi; še bolj so oddaljena v našem zgodovinskem spominu, zato so vsi drobci, ki jih o njih prinašajo ljudske pripovedi, toliko bolj dragoceni. To kamenje, ti skromni tlorisni obrisi starodavnih gradenj ali zaraščene in le slutene terase naselij nosijo v sebi nekaj nerazložljivo magičnega. Tu kamen ni zgolj kamen. Je dotik daljnih ljudstev, neznanih ljudi, njihovih življenj in verovanj, ki so nekako vtkana tudi v nas in v našo sedanjost. Podobno bi lahko rekli za rimskodobne spomenike in mitreje, starodavna svetišča, posvečena bogu Mitri, pa tudi za največjo skrivnost med skrivnostmi te knjige – zagonetni Kamen iz Krkavč.