Druga pesniška zbirka Taje Kramberger je še korak naprej od njenega odmevnega prvenca Marcipan. Z izvirno, baročno bogato in vendar natančno pesniško govorico na nov način razkriva svet in svoja občutja, pri čemer pa namenja osrednjo pozornost bolj kot sebi ali zunanjemu svetu pesmim samim, ki tako same zase vzpostavljajo avtonomen svet pesniške resničnosti. Največja odlika te poezije je virtuozno obvladanje jezika in njegovih izraznih možnosti. Tudi vsebinsko je ta poezija bogata in tako docela v skladu z naslovom zbirke: kot zapletenih vzorcev, ki jih oblikujejo valovi na morju, ni mogoče razumsko dojeti in ob njih lahko samo uživamo, podoben vtis obilja informacij, podob in duhovitih miselnih obratov ter primerjav daje tudi ta poezija. Zlasti zadnja pesem Spregovori morje s svojimi dolgimi verzi je v tem smislu imenitna. Kljub temu knjige ni mogoče v celoti pohvaliti. Nasploh zapusti zbirka razmeroma hladen intelektualen vtis. Bralcu nudi sicer obilico intelektualnega užitka, na globlji, čustveni ravni pa se ga ne dotakne. Seveda je mogoče pisati poezijo tudi na tak način.