Ker je vohalni sistem neposredno povezan z možganskim centrom za spomin in čustva, vonji izjemno učinkujejo na naše počutje. Podatki, ki jih receptorji vonja posredujejo možganom, niso podvrženi cenzuri racionalnega razmišljanja tako kot drug čutila. Še preden razumsko dojamemo vonjave, so te že učinkovale. Zato ljudsko reklo pravi, da zmorejo parfumi odpreti vrata naše duše!

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Ker ker podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vohalni vohalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
sistem sistem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
neposredno neposredno splošni prislov; nedoločena stopnja
povezan povezan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
z z predlog; orodnik
možganskim možganski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
centrom center samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
za za predlog; tožilnik
spomin spomin samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
in in priredni veznik
čustva čustvo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
vonji vonj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
izjemno izjemno splošni prislov; nedoločena stopnja
učinkujejo učinkovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, tožilnik, množina svojine
počutje počutje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Podatki podatek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
receptorji receptor samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
vonja vonjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
posredujejo posredovati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
možganom možgani samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
podvrženi podvržen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
cenzuri cenzura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
racionalnega racionalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
razmišljanja razmišljanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
drug drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
čutila čutilo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
Še še členek
preden preden podredni veznik
razumsko razumsko splošni prislov; nedoločena stopnja
dojamemo dojeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
vonjave vonjava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
te ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
že že členek
učinkovale učinkovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
Zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
ljudsko ljudsko splošni prislov; nedoločena stopnja
reklo reklo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
pravi praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
zmorejo zmoči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
parfumi parfum samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
odpreti odpreti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
vrata vrata samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, množina svojine
duše duša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2000
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar