Oglejmo si, kakšne koristi je od takega ravnanja imelo prebivalstvo Ustja in slovenska družba. V prvi vrsti protest proti poimenovanju trojnega vojaškega oddelka, vključno slovenskega, po diviziji Juliji, kakor tudi zahteva po opravičilu za vojne zločine, izvedene v primorskih vaseh, ni užil podpore tudi gibanja Slovenska pot. Odpadla je tudi beseda o zgodovinski pomembnosti osvobodilnega boja Slovencev, zlasti Primorcev, katerih vojna dejanja so bili slaven primer boja za svobodo in neodvisnost, proti okupacijam in vseh vrst fašizmom. Iz programa proslave so bile odstranjene vse misli, ki bi osvobodilni boj proslavljale, niti ena sama partizanska pesem ni bila zapeta. Večina udeležencev je zaradi tega odhajala s proslave razočarana in ogorčena. Strankarska politika najnižje ravni si je za nekaj trenutkov ponovno prisvojila prvo besedo in razdvajala ljudi. In nazadnje: organizatorji proslave so sklenili, da sem kot govornik na proslavi nezaželen, se pa prireditve lahko (milostno, op. Novljan) udeležim. To pomeni, da po njihovem mišljenju in čustvovanju človek, ki je s primorskim ljudstvom v vojni delil dobro in zlo ter prispeval h končni osvoboditvi nekdaj pokorjenega ljudstva, nima moralnih kvalifikacij, da bi spregovoril prav temu ljudstvu o nekdanjih in sedanjih težavah in mu nakazal svojo misel o poteh, ki vodijo k utrditvi ponosa nad sijajnimi dosežki njihovih zgodovinskih dejanj. To je žaljiv in sovražen nastop, ki ne prenese nobenega opravičila.