Ob koncu praznovanja, po 44 dneh, je Melo obiskalo 70 milijonov ljudi. Kakšna množica je to, si je res težko predstavljati. Na astrološko najbolj ugoden dan za pranje grehov je mesto pod platnom, Kumbhnagar, postalo za nekaj dni najbolj naseljeno na našem planetu. Vsak večer bivanja na Meli, ko sem zaprla oči, sem videla vrveče ljudi, neskončne množice obrazov vseh barv, ras in noš ... Kako sta prenesla tolikšno množico? so naju doma spraševali. A to ni bila gruča razgretih ljudi, ki bi prišli navijat ali protestirat proti kakršnim koli dosežkom, kjer večinoma vrejo iz src najnižje strasti in velja Aristotelova logika ločenosti, ki nujno povzroča nesporazume in spopade. Na Kumbh Meli sta prevladovala logika enosti, mišljenje planetarne zavesti globoko spiritualne množice. Medtem ko smo zahodnjaki skrajni individualisti, vzgojeni v tekmovalnem duhu, ki bolj kot kaj drugega razdvaja ljudi, Indijci odraščajo z močnim čutom za skupno last, skromnost in duhovnost. Posledici take vzgoje sta predaja in zadovoljstvo, brez tekmovalnosti, ki povzroča strah in močan občutek negotovosti. Indijci živijo v sebi, bolj se zavedajo trenutka in s tem dojemajo naravni svet kot nekaj čudovitega in duhovnega. Le ob taki drži je bil možen spokojni ambient kljub milijonom navzočih, med katerimi ni bilo čutiti nobenega nasilja ali česar koli, kar smo vajeni v taki mamutski množici. Astrologi, ki so napovedali vojaški napad in nemire med Kumbh Melo, so bili v zmoti. Edini davek slovesnega dne je bilo deset tisoč pogrešanih, večinoma žensk in otrok, a so se tudi oni po nekaj dneh spet našli s svojci.