Kongovska »kultura posilstev« je tako razširjena, da državo poimenujejo kar »prestolnica posilstev«. Ta besedna zveza se bo morebiti mnogim vtisnila v spomin; za trenutek bo morda kdo z grozo pomislil na obsežnost tega novega vojnega orožja. Kruto resničnost te besedne zveze pa lahko docela sprevidimo le z ogledom Hamadijeve zgodbe o dveh kongovskih ženskah. Najprej je prikazano soočenje ženske z dvema mladima fantoma, ki sta jo pretepla, ugašala cigarete na njenih prsih, jo posilila s palico… Kar preseneti bolj kot surovost njunih dejanj, je popolnoma ravnodušen izraz na obrazih. In ko že zreš z grozo v ekran in te spreletavajo samo vprašanja, na katere ni odgovorov, sledi naslednja zgodba. Skupina moških je žensko z mačetami pretepla, posilila s palicami, njihov »voditelj« jo je po celem telesu prebadal z iglami, tako da je od poškodb kasneje umrla. Večno vprašanje – zakaj? Ker je bila čarovnica! Film zares seže v globino problema »prestolnice posilstev« – posilstva, ki izpolnjujejo vse kriterije mučenja in nečloveškega ravnanja; nesposobnost oblasti spremeniti »moralo« prebivalcev; brezbrižnost storilcev; ter nenazadnje posledice množičnih posilstev.