Če danes povzemamo le sklepe teh prvih grških mislecev narave in se potem nasmihamo, kako naivno so gledali na svet, jim delamo veliko krivico. Svoje trditve so se namreč trudili argumentirati in jih racionalno utemeljiti. Prepričani so bili, da je svet urejen in racionalen; da je torej kozmos. V svoja razmišljanja so prav tako vpeljali nekatere temeljne pojme, za katere danes kar težko pomislimo, da jih nekoč niso uporabljali. Njihova je recimo delitev na naravo (gr. physis), ki označuje tisto, kar nastaja spontano iz notranjih vzgibov, v nasprotju z umetnim (gr. techne), kar nastane zaradi naše zunanje vsiljene dejavnosti. Njihovo idejo, da je v svetu neka notranja naravna logika, ki ni odvisna ne od nas ljudi ne od kapric bogov ali višjih bitij, bi lahko postavili celo za temelj vse znanstvene tradicije. Želeli so si tudi, da naj bo ta notranja logika delovanja sveta čim bolj preprosta, po možnosti eno samo jasno načelo.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Če če podredni veznik
danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
povzemamo povzemati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
le le členek
sklepe sklep samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
teh ta kazalni zaimek; ženski spol, množina, rodilnik
prvih prvi vrstilni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, rodilnik
grških grški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
mislecev mislec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
narave narava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
nasmihamo nasmihati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
naivno naivno splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
gledali gledati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
na na predlog; tožilnik
svet svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
delamo delati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
veliko velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
krivico krivica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Svoje svoj povratni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
trditve trditev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
namreč namreč priredni veznik
trudili truditi glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
argumentirati argumentirati glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
in in priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
racionalno racionalno splošni prislov; nedoločena stopnja
utemeljiti utemeljiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Prepričani prepričan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
svet svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
urejen urejen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
in in priredni veznik
racionalen racionalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
kozmos kozmos samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
V v predlog; tožilnik
svoja svoj povratni zaimek; srednji spol, množina, tožilnik
razmišljanja razmišljanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
prav prav členek
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
vpeljali vpeljati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
nekatere nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
temeljne temeljen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
pojme pojem samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
za za predlog; tožilnik
katere kateri vprašalni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
težko težko splošni prislov; nedoločena stopnja
pomislimo pomisliti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
nekoč nekoč splošni prislov; nedoločena stopnja
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
uporabljali uporabljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
Njihova njihov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
recimo reči glavni glagol; dovršni, velelnik, 1. oseba, množina
delitev delitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
na na predlog; tožilnik
naravo narava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
gr. gr. okrajšava
physis physis samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
označuje označevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tisto tisti kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
nastaja nastajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
spontano spontano splošni prislov; nedoločena stopnja
iz iz predlog; rodilnik
notranjih notranji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
vzgibov vzgib samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
v v predlog; mestnik
nasprotju nasprotje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
z z predlog; orodnik
umetnim umeten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
gr. gr. okrajšava
techne techne neuvrščeno
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
nastane nastati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zaradi zaradi predlog; rodilnik
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
zunanje zunanji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
vsiljene vsiljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
dejavnosti dejavnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Njihovo njihov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, množina svojine
idejo ideja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
svetu svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
neka nek nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
notranja notranji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
naravna naraven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
logika logika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
odvisna odvisen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
od od predlog; rodilnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, rodilnik
ljudi človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ne ne členek
od od predlog; rodilnik
kapric kaprica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
bogov bog samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ali ali priredni veznik
višjih visok splošni pridevnik; primernik, ženski spol, množina, rodilnik
bitij bitje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
postavili postaviti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
celo celo členek
za za predlog; tožilnik
temelj temelj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
vse ves celostni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
znanstvene znanstven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
tradicije tradicija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Želeli želeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
tudi tudi členek
da da podredni veznik
naj naj členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
notranja notranji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
logika logika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
delovanja delovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
sveta svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
čim čim splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
preprosta preprost splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
po po predlog; mestnik
možnosti možnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
eno en zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, tožilnik
samo samo členek
jasno jasno splošni prislov; nedoločena stopnja
načelo načelo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Polet
avtor: neznani novinar