V pričakovanju tretjega tisočletja - kaj je matematično res in kaj ne, sploh ni pomembno, ker je uspešen »millenium marketing« opravil svoje - so padli v naročje religije oboji, verni in neverni. Za verne, pa še to zgolj tiste krščanske veroizpovedi, je to predvsem dvatisočletnica rojstva njihovega mnenjskega voditelja in je zategadelj praznovanje racionalno utemeljeno. Brezverci, ki svojo nevero pogosto utemeljujejo z racionalnimi argumenti, pa se v navdušenju nad novim tisočletjem vedejo popolnoma iracionalno. Kar pa je lahko dobro, tako kot je dobro, če človek ponavlja: »Mislim pozitivno!« In s tem ne kliče nobene mistične sile, ki naj bi rešila njegov problem, pač pa se sam v sebi odloča, da bo delal prav, in potem to tudi dela. Ne vem, od kdaj sem se resno oprijel navade, da trikrat potrkam na les, da se ne bi kaj slabega zgodilo. Kajti je nekaj na tem. S tem si pokazal pozornost do stvari, povedal si si, da se zavedaš problema, in potem se ne moreš več delati, da je vse odvisno od usode. Nisi potrkal na njena vrata, ampak na vrata svoje odgovornosti.