Dojemanja resnice seveda ni mogoče predpisati. Tako sta se ustvarili dve resnici: ena, ki jo je predpisal zmagovalec, in druga, ki si jo je ustvarjal poraženec. Obe sta izkrivljeni. Zato ker sta obe služili kot opravičenje za lastno preteklo dejavnost, ni pa bilo mogoče soočenje med njima. Do objektivnega spoznanja je mogoče priti samo v svobodi. Ker teh pogojev ni bilo, sta oba svoje ravnanje prilagajala svojemu pojmovanju resnice. To je na eni kot na drugi strani vodilo do odločitev, ki niso bile vedno racionalno utemeljene na objektivnem stanju okolja, na katero se je odločitev nanašala, predvsem pa je tako stanje rojevalo trajno nezaupanje med njima in celo sumničenje v dobronamernost. To stanje traja še kar naprej in bremeni našo družbo z razcepljenostjo, ki otežuje racionalno odgovarjanje na izzive, ki so usmerjeni na družbo kot celoto. Premagati to razcepljenost postaja eden pomembnejših pogojev za naše preraščanje v zrelo družbo. Kaže, da je prvi pogoj za notranjo družbeno ustalitev v bolj objektiviziranem pogledu na lastno preteklost. Od tega zbliževanja v razumevanju preteklosti je posledično odvisna tudi sama narodna sprava, brez katere ni mogoče ustvariti potrebnega medsebojnega zaupanja. Brez tega primarnega zaupanja se srečujemo z razlagami, da je sleherno stališče, ki ni istovetno s stališči nasprotnika, pri enih posledica njihove komunistične usmerjenosti in celo nostalgije po komunizmu ali vsaj komunističnega pogleda na svet, pri drugih posledica zavračanja slehernega odpiranja v sodobne idejne tokove in vztrajanje pri vzorcih političnega ravnanja, ki je že med NOB pripeljalo do odkrite sovražnosti med obema taboroma. Povsem razumljivo, da se na tako iracionalno razlago sedanje stvarnosti navezujejo tudi čustvene sestavine, ki so tako soočanje spremljale med državljansko vojno in razdaljo med obema taboroma še povečujejo. Iracionalnost ravnanja na obeh straneh medsebojno nezaupanje še dodatno krepi. Na tako podlago se zatem navezujejo še razlike, ki izvirajo iz sodobnih razlag dogajanj po svetu, brez razumevanja njihove časovne razlike. Tako ni jasnega razumevanja sedanjega stanja in njegovih korenin, kar je prvi pogoj za položaju ustrezno odgovarjanje.