Pred leti je veljalo, da smo Slovenci finančno izjemno konservativen narod. Večina prebivalstva je svoje prihranke skrivala v nogavicah, najraje kar v nemških markah. Z izboljšanjem razmer v gospodarstvu ter s postopnim umerjanjem podivjane inflacije so ljudje počasi začeli dobivati močno zaupanje v slovenski bančni sistem in domačo denarno valuto. S padanjem obrestnih mer so vse bolj intenzivno začeli iskati alternativne naložbe, s pomočjo katerih bi ne samo ohranjali, ampak tudi oplemenitili svoje premoženje. Vse več ljudi je svoje prihranke nalagalo v domače vzajemne sklade, ki so vlagatelje razveseljevali z visokimi donosi. Pred dobrim letom smo v Sloveniji dobili tudi balkanske vzajemne sklade, ki glavnino svojih sredstev investirajo na območje Balkana. Tovrstni skladi so zelo kmalu postali neverjetno priljubljeni. Visoka rast balkanskih borznih indeksov je privabljala investitorje, ki so si želeli hitrih zaslužkov. Nekateri najbolj pogumni so kar neposredno kupovali delnice na balkanskih borzah, v večini primerov na podlagi dvomljivih govoric. Močan priliv denarnih sredstev je ustvarjal močno povpraševanje po delnicah in posledično močno precenjenost večine vrednostnih papirjev. Povsem normalno je, da je prišlo do negativne korekcije. Velika večina investitorjev žal nima potrebnega znanja, s pomočjo katerega bi lahko racionalno reagirala v dani situaciji. Seveda so se potuhnili tudi številni »strokovnjaki«, ki so še pred tedni na vsa usta prepričevali slabo poučene vlagatelje, da je Balkan obljubljena dežela, kjer se bosta vse večne čase cedila med in mleko.