O nevarnosti morskih psov najdemo v literaturi najrazličnejša mnenja, redko pa so opisani preverjeni in dokumentirani napadi morskega psa na potapljača. Napadi na kopalce so mnogo pogostejši in tudi bolj tragični. Pri psu je nevaren predvsem ugriz številnih in ostrih zob, ki so postavljeni v več vrstah. Večji primerki lahko z njimi v trenutku odgriznejo del telesa. Nevarne pa so lahko tudi velike površinske poškodbe, dobljene v stiku s hrapavo kožo morskega psa. V Jadranu doslej še ni bilo primera, da bi morski pes napadel in poškodoval potapljača, čeprav so se mnogi srečali z njim. Vedeti pa moramo, da pri obnašanju morskih psov ni preverjenih zakonitosti, zato moramo biti vedno pripravljeni na srečanje z njim in na ustrezne reakcije pri tem. Mnogi izkušeni potapljači svetujejo, da se moramo večkrat vživeti v srečanje s psom, ker s tem zmanjšamo strah in v konkretnih okoliščinah racionalneje reagiramo. Ob srečanju moramo namreč ostati mirni in ne smemo bežati pred njim, ker pes strah začuti in prej napade. Bolje je celo, da ga sami napademo oz. zaplavamo proti njemu, če se obrne proti nam in ga tako skušamo prestrašiti (udarec po gobcu, v oči ali škrge, kričanje ipd.). Pri tem moramo psa stalno opazovati, da bomo lahko ustrezno reagirali na njegovo obnašanje. Potapljaški nož je zadnje sredstvo, ki ga bomo uporabili, če bi morski pes vendarle napadel. Toda, kot je bilo že zapisano, v Jadranu takšnega primera še ni bilo, zato je morski pes ena izmed manjših nevarnosti, ki nas lahko doletijo pri potapljanju. Kljub temu naj se potapljač izogiba bližnje okolice večjih pristanišč, kjer pristajajo preko oceanske ladje in plovnih poti teh ladij, saj obstaja večja verjetnost, da kakšna nevarna zver zaide v te predele, sledeč ladjam zaradi odpadkov, s katerimi se hrani, kot pa, da jo srečamo na odprtem morju.