In tako sem prišel do spoznanja, da vsa napetost in z njo depresija izhajata iz razlike dveh potencialov. Kot v elektrotehniki. Večja ko je ta razlika potencialov, večja je napetost. Če začenjaš racionalno razmišljati o svojem delu, se ti ta napetost veča. Bolj ko se ti veča napetost, manj je emocij.To pa ni v redu.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
In in priredni veznik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
prišel priti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
do do predlog; rodilnik
spoznanja spoznanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
vsa ves celostni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
napetost napetost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
z z predlog; orodnik
njo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, orodnik
depresija depresija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
izhajata izhajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
iz iz predlog; rodilnik
razlike razlika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
dveh dva glavni števnik; besedni zapis, moški spol, dvojina, rodilnik
potencialov potencial samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Kot kot podredni veznik
v v predlog; mestnik
elektrotehniki elektrotehnika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Večja velik splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, imenovalnik
ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
razlika razlika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
potencialov potencial samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
večja velik splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
napetost napetost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Če če podredni veznik
začenjaš začenjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
racionalno racionalno splošni prislov; nedoločena stopnja
razmišljati razmišljati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
o o predlog; mestnik
svojem svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
delu delo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ti ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
napetost napetost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
veča večati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Bolj bolj splošni prislov; primernik
ko ko podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ti ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
veča večati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
napetost napetost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
manj manj splošni prislov; primernik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
emocij emocija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
v v predlog; mestnik
redu red samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 2000
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Delo
avtor: neznani novinar