Slovenski štroker se je pri oceni oprl na finale svetovnega pokala v Poznanu. Regata je bila namreč za vse izjemno pomebna; veslali so na polno in preizkusili lastne moči, hkrati so vrgli oko na tekmece. »Dirka je bila dovolj zgovorna. Morda ne povsem popolna, ker so manjkali Američani in Avstralci, Francozi pa so po poškodbi enega od članov nastop odpovedali, toda osnovni pokazatelji so bili dokaj natančni. Težko bi povedal zakaj, toda letošnja sezona je drugačna in povsem nepredvidljiva. Morda je zato najbolje, da ne razmišljamo o uvrstitvah v Pekingu, ampak misli usmerimo v čim boljši nastop in pokažemo, kaj znamo. Znamo pa kar nekaj. Bomo videli, kaj nam bo olimpijski obračun prinesel,« je racionalno razmišljal Miha, ki ga ni zmedlo niti visoko tretje mesto iz Poznana. »V polfinalu smo se dajali z Italijani, ugnali smo jih za dve desetinki, a lahko bi bilo tudi obratno in za veliki finale bi se obrisali pod nosom. Nekaj malega sem že izračunal, imam občutek, da smo hitri, toda razlike so majhne, premajhne, da bi si lahko umišljali, da imamo kakšno bistveno prednost,« je razmišljanje sklenil štroker slovenskega četverca brez krmarja in vnovič poudaril, da je pred njimi še veliko dela do odločilnega četrtka, ko bodo v polfinalu padale odločitve o finalistih.