To je res. V zgodnjem otroštvu imamo neomejeno domišljijo. Vsak sistem, v katerega vstopimo, pa nam to domišljijo omejuje. Najprej je domača vzgoja tista, kjer te učijo, kaj se sme in česa ne. Potem sledita vrtec in osnovna šola, ki sta močan sistem, v katerem določen segment otrok težko funkcionira. Zato sem zelo vesela, da se dela na projektih nadarjenih otrok, ki niso nujno tako nadarjeni, kot so morda drugačni in imajo neko sposobnost, ki v danem sistemu ne pride do izraza. Med odraščanjem imamo vedno več obveznosti in dolžnosti, vedno bolj racionalno razmišljamo, vedno bolj razmišljamo o posledicah in zato se nam segment želja in možnih ciljev oži. To je velika škoda. Nekaj otroka v nas mora ostati.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
res res splošni prislov; nedoločena stopnja
V v predlog; mestnik
zgodnjem zgodnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
otroštvu otroštvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
imamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
neomejeno neomejen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
domišljijo domišljija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
sistem sistem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
v v predlog; tožilnik
katerega kateri vprašalni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
vstopimo vstopiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
pa pa priredni veznik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
to ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
domišljijo domišljija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
omejuje omejevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Najprej najprej splošni prislov; presežnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
domača domač splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
vzgoja vzgoja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
tista tisti kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
kjer kjer podredni veznik
te ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
učijo učiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
sme smeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
česa kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
ne ne členek
Potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
sledita slediti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
vrtec vrtec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
osnovna osnoven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
šola šola samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
močan močen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
sistem sistem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
v v predlog; mestnik
katerem kateri vprašalni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
določen določen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
segment segment samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
otrok otrok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
težko težko splošni prislov; nedoločena stopnja
funkcionira funkcionirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
vesela vesel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
dela delati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; mestnik
projektih projekt samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
nadarjenih nadarjen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
otrok otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
nujno nujno splošni prislov; nedoločena stopnja
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
nadarjeni nadarjen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
morda morda členek
drugačni drugačen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
neko nek nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
sposobnost sposobnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
v v predlog; mestnik
danem dan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
sistemu sistem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
ne ne členek
pride priti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
do do predlog; rodilnik
izraza izraz samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Med med predlog; orodnik
odraščanjem odraščanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
imamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
več več splošni prislov; primernik
obveznosti obveznost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
dolžnosti dolžnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
racionalno racionalno splošni prislov; nedoločena stopnja
razmišljamo razmišljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
razmišljamo razmišljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
o o predlog; mestnik
posledicah posledica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
segment segment samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
želja želja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
možnih možen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
ciljev cilj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
oži ožiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
velika velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
škoda škoda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
otroka otrok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
v v predlog; mestnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
mora morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ostati ostati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dnevnik
avtor: neznani novinar