In tu se začno težavni dnevi posebnega odposlanca, generalnega sekretarja Organizacije združenih narodovza Kosovo Marttija Ahtissarija. Pa vendar se pred tem kaže vrniti še malce nazaj, oceniti vsaj dva dogodka zgodnje letošnje jeseni, ki nam bosta pomagala določiti vsebino tega, kar smo poimenovali težavni dnevi. Najprej: srbski predsednik Boris Tadić je tako v Washingtonu kot Bruslju septembra in oktobra letos promoviral novo doktrino, ki jo lahko povzamemo v tezo, da imajo v Srbiji, pomembni državi regije, največ možnosti, da na novih parlamentarnih volitvah zmagajo demokratične reformske stranke, da pa vse analize, tudi tiste, ki so jih napravile ugledne ameriške agencije, kažejo, da to tako potrebno zmago demokracije v regiji lahko resno ogrozijo ustavitev evropskih pogajanj in brezprizivna odločitev o statusu Kosova. Da, poznamo odgovor, brez popolnega sodelovanja z mednarodnimi institucijami, sodiščem v Haagu, aretacije in izročitve Ratka Mladića nadaljnja pogajanja z evropsko komisijo niso mogoča, prav tako ni mogoč pristop k Partnerstvu za mir, ni predpristopne pomo či ... Tadić je racionalno razložil krog, v katerem se vrtijo. O tem sem se pred dnevi pogovarjal v njegovi predsedniški palači v Beogradu.