Gledalcu ali očividcu bi se zdela muka, ki bi jo doživela naša preizkusna oseba, prav gotovo realna, v nekem objektivnem smislu bi jo dojel kot resnično. Bil bi prepričan, da si žrtev dogajanja ni zgolj domišljala ali imela prividov. Vpleten je bi bil prepoznaven mehanizem ali gonilna sila, prišlo je bi ne le do psihične, temveč tudi fiziološke reakcije. Vso zadevo bi bilo mogoče popolnoma racionalno pojasniti. Naša poskusna oseba pa bi doživetje videla v čisto drugi luči.
| Beseda | Osnovna oblika | Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike |
|---|---|---|
| Gledalcu | gledalec | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik |
| ali | ali | priredni veznik |
| očividcu | očividec | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik |
| bi | biti | pomožni glagol; pogojnik |
| se | se | povratni zaimek;, klitična naslonskost |
| zdela | zdeti | glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol |
| muka | muka | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| ki | ki | podredni veznik |
| bi | biti | pomožni glagol; pogojnik |
| jo | on | osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost |
| doživela | doživeti | glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol |
| naša | naš | svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, množina svojine |
| preizkusna | preizkusen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik |
| oseba | oseba | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| prav | prav | členek |
| gotovo | gotovo | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| realna | realen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik |
| v | v | predlog; mestnik |
| nekem | nek | nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik |
| objektivnem | objektiven | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik |
| smislu | smisel | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik |
| bi | biti | pomožni glagol; pogojnik |
| jo | on | osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost |
| dojel | dojeti | glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol |
| kot | kot | podredni veznik |
| resnično | resnično | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| Bil | biti | pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol |
| bi | biti | pomožni glagol; pogojnik |
| prepričan | prepričan | deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne |
| da | da | podredni veznik |
| si | se | povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost |
| žrtev | žrtev | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| dogajanja | dogajanje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik |
| ni | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani |
| zgolj | zgolj | členek |
| domišljala | domišljati | glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol |
| ali | ali | priredni veznik |
| imela | imeti | glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol |
| prividov | privid | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik |
| Vpleten | vpleten | deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne |
| je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
| bi | biti | pomožni glagol; pogojnik |
| bil | biti | pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol |
| prepoznaven | prepoznaven | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne |
| mehanizem | mehanizem | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| ali | ali | priredni veznik |
| gonilna | gonilen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik |
| sila | sila | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| prišlo | priti | glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol |
| je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
| bi | biti | pomožni glagol; pogojnik |
| ne | ne | členek |
| le | le | členek |
| do | do | predlog; rodilnik |
| psihične | psihičen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik |
| temveč | temveč | priredni veznik |
| tudi | tudi | členek |
| fiziološke | fiziološki | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik |
| reakcije | reakcija | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik |
| Vso | ves | celostni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik |
| zadevo | zadeva | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik |
| bi | biti | pomožni glagol; pogojnik |
| bilo | biti | pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol |
| mogoče | mogoč | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik |
| popolnoma | popolnoma | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| racionalno | racionalno | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| pojasniti | pojasniti | glavni glagol; dovršni, nedoločnik |
| Naša | naš | svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, množina svojine |
| poskusna | poskusen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik |
| oseba | oseba | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| pa | pa | priredni veznik |
| bi | biti | pomožni glagol; pogojnik |
| doživetje | doživetje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik |
| videla | videti | glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, ženski spol |
| v | v | predlog; mestnik |
| čisto | čisto | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| drugi | drug | zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, imenovalnik |
| luči | luč | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik |