Neplačevanje prispevkov v pokojninsko blagajno in sistematično odpuščanje delavcev ter ukinitev delovnih mest očitno ne gre v prid pokojninski blagajni in reformi v celoti. Menim, da je nujno treba urediti zakone, ki so finančno vezani tako na pokojninsko blagajno kot na celoten proračun, predvsem je treba urediti plačilno nedisciplino. Veliko je bilo razprav tako o predlogu reforme kot o vloženih amandmajih, tako da danes ne bomo slišali ničesar novega, temveč se bomo neproduktivno prepričevali in ponavljali, uskladili se najbrž ne bomo. Prepričevati prepričanega se mi ne zdi ravno racionalno izkoriščen čas, če že v naprej vemo, da se zgodba ne bo končala v Državnem zboru. Ne moremo se več izgovarjati na recesijo, pač pa bo treba priznati nesposobnost pri reševanju države iz krize tistih, ki so to odgovornost tudi sprejeli. Pokojninska reforma je sicer nujna in potrebna za vzdržnost pokojninske blagajne, ki se napaja izključno iz plačanih prispevkov vseh zaposlenih. Torej, več bo zaposlenih, manj bo problemov pri izplačevanju in višini pokojnin, ki bi se naj višale z rastjo plač. Zato je treba vso politiko graditi na zaposlovanju, torej zniževanju brezposelnosti in medgeneracijski solidarnosti.