Še drugi pomembnejši vzrok, da koruznico čimprej podorjemo, je uničevanje koruzne oziroma prosene vešče. To je znana nevarna škodljivka, ki v obliki gosenice prezimi v ostankih koruze, v nepospravljeni koruznici v kozolcih ali po kmečkih dvoriščih, nepodorani na njivi pa tudi v štrcljih rastlin, ki so ostali po siliranju koruze. Domujejo tudi v samoniklih rastlinah, kot so: sirek, proso, muhvič, divji pelin, prosaste trave. Gosenice so navadno zarite v spodnjem delu koruznice in v odpadlih storžih, oklaskih. Pozimi jim mraz z lepa ne pride do živega, kajti prenesejo tudi zelo nizke temperature. Spomladi se iz gosenic razvijejo odrasli metulji in v juniju samičke odlagajo jajčeca na nove posevke koruze, in to v času, ki sovpada z metličenjem koruze. Metulji letajo zelo daleč, tudi več kilometrov. Tako da je že zelo majhna njiva nepospravljene koruznice žarišče koruzne vešče za obsežno območje koruznih polj. Iz jajčec se hitro razvijejo ličinke, ki so nenasitne in objedajo vse dele rastlin ter se zavrtajo tudi v steblo.