Ajda je pri nas prvič omenjena v gornjegrajskem urbarju iz leta 1426 pod imenom pogana žito poganov. Sto let po tem so jo pridelovali širom naše dežele. Uvedba ajde je povzročila spremembo v sistemu triletnega kolobarjenja, ker je sledila ozimnemu žitu kot strniščni posevek. Ajda ima kratko vegetacijsko dobo, ki traja samo 90 dni. Vse to je povečalo izrabo obdelovalne zemlje in pridobivanja žita, ki je obogatil še zelo skromen jedilnik tedanjega kmeta. Jedi iz ajde so postale vsakodnevni obrok in tudi kot obredne jedi. Na dan vernih duš so gospodinje spekle po tri ajdove pogače iz poparjene moke s smetano in z jajci, za božič so spekle ajdov kruh, za katerega so zmešale ajdovo, ječmenovo in proseno moko, za pusta pa so že za zajtrk skuhale juho iz svinjskih parkljev na ajdovih žgancih, ki so jih pogosto jedli kar trikrat na dan. Za praznike je bila na mizi tudi špehovka iz ajdove moke in pisani kruh z orehi in ajdovim medom. Ponos gospodinje so bili poleg žgancev tudi štruklji in do danes jih poznamo že preko sto vrst. Kuhali in pekli so vzhajane in navadne štruklje, jih nadevali s smetano in orehi, drugod z ocvirki, šunko ali domačo gorčico ter pehtranom. Bili so obvezni za ženitovanjsko pojedino in ob težjih poljskih delih. Poleg ajdove moke je bila cenjena tudi ajdova kaša, s katero so polnili klobase, jo kuhali na mleku ali pekli in ji dodajali različne dodatke. Za pripravo ajdovih štrukljev zmešamo pšenično in ajdovo moko (50:50), prilijemo vrelo vodo, dodamo sol in zgnetemo testo. Nato testo razvaljamo, premažemo z nadevom iz jajc, kisle smetane, medu, orehov in cimeta. Naredimo svitek, ga zavijemo v redko tkanino, povežemo z vrvico in počasi kuhamo do 40 minut. Kuhan štrukelj razrežemo na širše rezine in poljubno zabelimo.