Bazedovka je avtoimunska bolezen ščitnice, kar pomeni, da protitelesa v človekovem organizmu prepoznavajo ščitnico kot tujek in se začnejo z njo »bojevati«. Protitelesa spodbujajo nastajanje ščitničnih hormonov, rast golše in včasih tudi spremembe na očeh, kar imenujemo endokrina oftalmopatija. Ljudje si spremenjeno počutje in razpoloženje najprej razlagajo kot utrujenost, psihično napetost ali obremenjenost s stresnimi dogodki, nekateri pa se za obisk zdravnika odločijo zaradi hitrega bitja srca. Čeprav lahko za to boleznijo zbolijo vsi, ne glede na starost in spol, jo pogosteje srečamo pri mlajših ženskah. Značilne težave so: preobčutljivost za vročino in znojenje, utrujenost, mišična šibkost, povečan apetit, razdražljivost, motnje menstrualnega ciklusa, trepetanje (tremor) rok, neugodje v trebuhu in driska. Koža je topla in vlažna; pojavljajo se hitro bitje srca in druge motnje ritma; krvni tlak se dvigne. Bazedovko je mogoče dobro pozdraviti, vendar je navadno treba jemati zdravila vsaj devet mesecev. Namen zdravljenja je odpraviti čezmerno delovanje ščitnice. Na začetku uporabljamo t. i. tirostatike, najpogosteje metimazol, pri nosečnicah in doječih materah pa priopiltiouracil. Včasih se pri teh zdravilih pojavi srbenje kože, lahko tudi občutek bolečin v sklepih. Specialist tireolog se zlasti ob ponovitvah bolezni odloči za zdravljenje z radioaktivnim jodom, ki omogoča učinkovito in varno reševanje težav. Strah pred radioaktivnim jodom, ki pesti številne bolnice, je odveč. Zanositev odsvetujemo od šest mesecev do enega leta po zdravljenju. Pozneje lahko ob ustreznem vodenju pri zdravniku pričakujemo normalno nosečnost. Zdravnik se (redko) odloči tudi za operativno odstranitev ščitnice. Med njenim povečanim delovanjem pogosto predpišemo zdravilo propranolol, ki zmanjša srčno frekvenco ter tresenje rok. Kadar se pojavljajo težave z očmi, je treba opraviti pregled v ambulanti za zdravljenje endokrine oftalmopatije. Bolezen bazedovka je dobila ime po nemškem družinskem zdravniku Karlu Adolphu von Basedowu (17991854), ki je trojček znakov golša, izbuljene oči in hitro bitje srca leta 1840 povezal s povečanim delovanjem ščitnice. V angloameriški literaturi uporabljajo ime Gravesova bolezen, saj trdijo, da jo je že leta 1835 prvi opredelil irski zdravnik Robert James Graves (17961853). Razumem, da se vam zdijo podatki o tem, kdo in kdaj je odkril to bolezen, morda nezanimivi. Z navajanjem zgodovine želim samo ponazoriti, da so bile bolezni ščitnice človekova spremljevalka že v prejšnjih stoletjih. Zdaj jih znamo dobro zdraviti, bolnikom pa je v pomoč tudi društvo za pomoč pri obolenjih ščitnice Metuljčica, Smrekarjeva 44, 1000 Ljubljana. Želim vam obilo zdravja in sreče v letu 2008!