V javnosti se je Barbie prvič pojavila daljnega leta 1959 in odtlej se ni prav nič postarala. Prav nasprotno, videti je vedno bolje in kljub močni konkurenci mlajših tekmic ostaja prva v svoji ligi. Kot fenomen popularne kulture je bila deležna posebnih časti: leta 1974 je bil del newyorškega Times Squara nekaj časa poimenovan po njej, za muzo pa si jo je izbral tudi umetnik Andy Warhol. Deležna pa je bila tudi številnih kritik. Ena najbolj pogostih in tehtnih govori o tem, da promovira nerealne predstave o ženskem telesu, kar lahko pri dekletih, ki jo želijo posnemati, povzroči anoreksijo. Poleg tega je punčka sinonim za skrajno plehko dekle oziroma žensko, na kar je leta 1997 s pesmijo Barbie Girl opozorila tudi danska glasbena skupina Aqua in si s tem nakopala (neuspešno) tožbo proizvajalca. Punčka Barbie, s polnim imenom Barbara Millicent Roberts, je produkt podjetja Mattel, ustvarila pa jo je Američanka Ruth Handler (1916–2002), žena soustanovitelja podjetja. Ideja za punčko z videzom odraslega dekleta se ji je porodila, ko je opazila, da njena hči Barbara med igro s papirnatimi punčkami le-tem daje vloge odraslih. Deklice so se v tistem času večinoma igrale s punčkami, ki so predstavljale dojenčke ali majhne otroke, in Handlerjeva je zaslutila, da bi punčka z videzom odraslega dekleta lahko zapolnila tržno nišo. Idejo je predstavila svojemu možu in vodilnemu osebju v podjetju Mattel, vendar nad njo niso bili navdušeni. Handlerjeva je kasneje, leta 1956, med potovanjem po Evropi v Nemčiji videla punčko Lilli, ki je bila utelešenje njenih sanj. Lilli je bila tedaj v Nemčiji popularna stripovska junakinja: bila je delovno dekle, ki je natančno vedelo, kaj hoče, in ni izrabljalo moških za dosego svojih ciljev. Kot lutko so jo v Nemčiji začeli prodajati leta 1955, sprva odraslim, šele kasneje so se zanjo navdušili tudi otroci. Handlerjeva se je v ZDA vrnila s prototipom svoje ideje in nekoliko predelana Lilli je postala Barbie. Javnosti je bila prvič predstavljena 9. marca 1959 na sejmu igrač v New Yorku in ta dan je postal tudi njen uradni rojstni dan. Že v prvem letu proizvodnje so v Mattelu prodali okoli 350.000 punčk.Prodajno zelo uspešni izdelki so tudi oblačila, razni modni dodatki, pohištvo za opremo njenega doma, vozila, hišni ljubljenčki in drugo. Vse to odraža njen življenjski slog, glavno sporočilo pa naj bi bilo, da lahko ženska v življenju prevzema najrazličnejše vloge. Ko je Barbie leta 1992 spregovorila, pa je pokazala svojo pravo naravo: med drugim je povedala, da obožuje nakupovanje, da se želi zabavati in da je matematika težka, zanimalo pa jo je tudi, ali bo kdaj imela dovolj oblačil. Sledili so številni ogorčeni odzivi. Da jo je lažje gledati kot poslušati, dokazuje tudi podatek, da je Mattel tiste govoreče barbike, ki so izrekale najbolj sporne floskule, še istega leta umaknil iz prodaje. Prav zaradi vrednot, ki naj bi jih Barbie promovirala, so jo leta 2003 prepovedali v Savdski Arabiji. Še istega leta je na njeno mesto stopila Fulla, dekle, ki po videzu močno spominja na Barbie, zato jo imenujejo tudi muslimanska Barbie. Fulla je ljubeča, iskrena, spoštuje svoje starše, dobra je do svojih prijateljev, rada bere, kuha in moli. S svojim življenjskim slogom pa naj bi promovirala vrednote in družbeni red po meri islama. Fullini politični botri so se zato tudi odločili, da nikoli ne bo imela fanta – v nasprotju z Barbie, ki je s Kenom Carsonom v romantični zvezi (s krajšo prekinitvijo) od leta 1961, ko se je pojavil na trgu. Prvo resnejšo konkurenco je Barbie dočakala leta 2001, ko je podjetje MGA Entertainment predstavilo punčko Bratz, ki ima prav tako rada modo in moderen način življenja. Po podatkih za leto 2005 je zaradi konkurence prodaja barbik po svetu upadla za 18 odstotkov. Veliko škodo pa je Mattel utrpel tudi letos, ko so morali iz prodaje umakniti veliko število igrač, med njimi tudi barbik in njihovih dodatkov, izdelanih na Kitajskem, ker so ogrožale zdravje otrok. Kljub temu Barbie ostaja najbolj prodajana punčka – v Mattelu so svoj čas trdili, da vsako sekundo prodajo tri, število do danes po vsem svetu prodanih punčk pa naj bi že preseglo milijardo. javnosti se je Barbie prvič pojavila daljnega leta 1959 in odtlej se ni prav nič postarala. Prav nasprotno, videti je vedno bolje in kljub močni konkurenci mlajših tekmic ostaja prva v svoji ligi. Kot fenomen popularne kulture je bila deležna posebnih časti: leta 1974 je bil del newyorškega Times Squara nekaj časa poimenovan po njej, za muzo pa si jo je izbral tudi umetnik Andy Warhol.