spreminjajo prihodnost posameznika, skupine, družine ali celo naroda. Besede so lahko pozitivne in dodajajo moč, lahko pa so tudi negativne in omejujoče. Avtorji predlagajo uporabo sheme, ki je sestavljena iz šestih korakov in promovira uporabo novih, uporabniku prijaznih besed. Shema podpira potrebo po izražanju pozitivnega sporočila, takega, ki dodaja moč, ko postavi proces pomoči okoli skupnega, enakovrednega jezika in participatorne prakse. »Nove« besede, kot so skupnost, sistemi, soseska, ekologija, družina, dodajanje moči so začele nadomeščati stare besede, kot so primanjkljaj, skrb, problemi itn. Šest korakov sheme vsebuje nove, dobre besede za pomagajoče poklice, tudi za socialno delo: pridruževanje (joining), odkrivanje (discovery), spreminjanje (change), proslava (celebration), ločitev (separation), reflektiranje (reflection). Ti koraki sheme pomagajo organizirati prakso, hkrati pa spreminjajo osnovne vrednote, na katerih temelji proces pomoči (op. cit.: 39). O pomembni vlogi jezika v socialnem delu piše tudi Čačinovič Vogrinčič (2003, 2006 b). Pravi, da se v zadnjem desetletju dogajajo pomembne spremembe v znanosti in stroki socialnega dela, ki se odražajo v spreminjanju jezika socialnega dela. Jezik se spreminja na najboljši možni način – tako, da nastaja jasno formulirana opora za socialnodelovno ravnanje. Prva pomembna sprememba je v tem, da se lahko opremo na jezik stroke v prevajanju iz teorije v prakso, od soustvarjenih rešitev k ravnanju, od strokovnjaka k uporabniku v dialogu, ki povezuje vsakokratni »lokalni« jezik v dogovarjanje. Jezik socialnega dela danes z novo gotovostjo omogoča, da vzpostavimo in vzdržujemo kontekst socialnega dela v delovnem odnosu in v individualnih projektih pomoči, da na novo definiramo udeleženost uporabnikov skupaj z njimi in da definiramo kontekst socialnega dela interdisciplinarno. Osrednji prostor, v katerem se dogaja proces pomoči v socialnem delu, je pogovor. Postmoderni koncepti so prinesli in izostrili pomen pogovora, govora, jezika, pomen odprtega prostora, kjer sta socialni delavec in uporabnik sogovornika in soustvarjalca. Druga sprememba se kaže v nastajanju novega jezika, ki vključuje, opogumlja. Tudi avtorica poudari pomen »novih« besed, ki v razvijajočem se jeziku socialnega dela podpirajo paradigmatski premik v praksi