mezni strokovnjaki. Jaz osebno sem se pač distanciral takoj, ko sem sprejel ponujeno vlogo v strokovni komisiji. Seveda pa moram poudariti, da sem tudi sam prej sodeloval v raznih debatah in diskusijah. Potrebno je vedeti, da nekaterih točk programa, kot je na primer izobraževanje, sploh ne bi bilo mogoče sestaviti brez nekaterih mojih sodelavcev, denimo Brigite Pavlič, ki je vodja naše koncertne poslovalnice. Župan Franc Kangler je nekoč dejal, da pričakuje v Mariboru pravo eksplozijo kulture. Se vam zdi ta izjava nekoliko nespretna? Kakšno je vaše stališče? Je mogoče vendarle bolje dati prednost vsebini kot pa količini, masi, ali eksploziji v tem kontekstu? Jasno, tega si ne predstavljam kot nek »show up«. Ocenjujem, da je bistvenega pomena, kaj bomo od naziva kulturna prestolnica pridobili, torej, kaj bo po letu 2012 ostalo. Ali bomo imeli novo koncertno dvorano ali bomo imeli obnovljen Lent ali bomo imeli novo Moderno galerijo? Ali bo v Mariboru umeščena Evropska orkestrska akademija in, nenazadnje, ali bomo imeli publiko, ki bo vse te prireditve in prostore obiskovala? Eksplozija v smislu povabiti maso umetnikov in organizirati številne prireditve samo zato, ker pač imaš v tem trenutku za to sredstva, je seveda nesmisel. Potrebno je med drugim vzpostaviti uspešno mreženje med mesti, povezanimi v kandidaturo, da je torej koncert, ki je bil prejšnji dan v Mariboru, naslednji dan v Slovenj Gradcu ali Novem mestu. Bistvo je torej skrito v tem, kar bo ostalo. Seveda pa bo v tem času ogromno velikih umetniških imen, sijajnih koncertov in prireditev, nujno pa je, da je vse zajeto v koncept. Slabo bi bilo, če bi bila zadeva zgolj nekakšen spisek želja naključnih odločevalcev, takšno razmišljanje je neprimerno. Uspeh realizacije programa kulturne prestolnice bo torej viden šele leta 2014 (smeh), torej v prihodnosti? Da, na nek način, čeprav bi se moral uspeh videti že prej. Že leta 2008, če smo že zamudili leto 2007. Potrebno je nakazati in pokazati, da smo projekt vzeli resno in usmerili vse sile v njegovo izvedbo. Tega prav gotovo ne bo mogoče z zmanjševanjem sredstev, kot se trenutno špekulira med mariborskimi oblastniki. Sredstva za kulturo je potrebno povečati, potrebno je vlagati v obnovo objektov, poleg tega je nujno tudi promovirati projekt Maribor, kulturna prestolnica 2012, ki mora postopoma rasti. Nujno je,da se s svojimi vizijami pojavimo na raznih kulturnih sejmih, da smo prisotni recimo na olimpijskih igrah v Pekingu, da svet spozna, da smo se dela lotili resno in se na nek način umestimo na zemljevid. Poglejte, recimo Dunaj, Budimpešta, Zagreb, Ljubljana, manjka še ena točka, en center, ali bomo to postali mi ali Gradec. Pametno bi bilo razmišljati tudi širše, zakaj ne bi bila cesta Maribor–Zagreb zgrajena kakšno leto prej. Na Zagreb slovenska kulturna produkcija vedno pozablja, gre za polmilijonski trg, ki se ga da nasloviti. Potrebujemo Lent brez prometa z novo, prelepo ploščadjo, Drava mora zaživeti. Razmišljanje, da je pomembno samo leto 2012, je zmotno, ogromno je potrebno opraviti že veliko prej. Zdaj zanesljivo ni pravi čas za varčevanje. Že leta 2010 mora biti jasno nakazano, kar bo potem delovalo leta 2014. Sem pa prepričan, da lahko kot kulturna prestolnica iztržimo več, kot je to uspelo Gradcu. Umakniva se za konec še malo iz kulture v politiko. Kot kulturni delavec in direktor javnega zavoda se seveda politično ne opredeljujete. So vas kot uglednega in vplivnega Mariborčana vseeno kdaj snubili? Da, snubijo me pravzaprav pred vsakimi volitvami (smeh). Očitno nekateri menijo, da bi bil lahko prepoznaven, da bi bil lahko nekakšen »kanonfuter« za kakšno stranko. Sam vedno znova poudarjam, da me politika ne zanima, zaenkrat be-