Te zadeve so temna plat globalizacije. So pa inherentno multilateralne in zahtevajo mednarodno sodelovanje, če seveda hočemo, da bodo urejene. Če torej Ameriko opišemo kot imperij, potem ne razumemo prave narave zunanjepolitičnih izzivov, pred katerimi so današnje ZDA. Tisti, ki promovirajo idejo ameriškega imperija, prav tako ne razumejo temeljne narave ameriškega javnega mnenja in ustanov. Ali bo ameriška javnost dopuščala imperialno vlogo? Neokonservativni publicisti, kakršen je Max Boot, trdijo, da bi morale ZDA državam v težavah priskrbeti nekakšno razsvetljeno tujo administracijo, kakršno so včasih zagotavljali samozavestni Angleži. A britanski zgodovinar Niall Ferguson ugotavlja, da se sodobna Amerika od Britanije v 19. stoletju razlikuje predvsem po »kronično kratkem časovnem okviru«. Realni imperializem je Ameriko privlačil le krajše obdobje pred kakimi stotimi leti, ko je nastopila kot svetovna sila. V nasprotju z njihovimi britanskimi bratranci pa imperializem za Američane ni bil nikoli pozitivna izkušnja. Le malo ameriških vojaških okupacij je neposredno vodilo k demokraciji.