A je bilo nadaljevanje presenetljivo. Od začetne namere, da z legendarnim trenerjem vratarjev spregovorimo le v obliki krajšega mnenja, se je razvil nekoliko daljši pogovor. “Sama tekma je bila daleč od tega, kar nas je nekdaj držalo skupaj. Vsekakor si je ta reprezentančna generacija, ki je promovirala državo, zaslužila poslovilno tekmo, vendar sem si jo jaz predstavljal drugače. To, da je bila celotna prireditev v dobrodelne namene in da je pri organizaciji sodeloval Unicef, je krasno, vendar pa sem ves čas mislil, da bo to organiziral kdo drug in na bolj veličasten način,” je povedal Irgolič in nadaljeval spet nekoliko bolj pozitivno: “Me je pa fasciniralo, da je prišlo toliko navijačev in gledalcev, saj jih nisem pričakoval v tolikšnem številu. To ni bilo le slovo od zlate generacije, ampak tudi od objekta, ki je prinesel ogromno lepih stvari in le en grenak trenutek, to je seveda poraz s Hrvaško v dodatnih kvalifikacijah za uvrstitev na lansko evropsko prvenstvo. Bojim se, da v naslednjih desetih do dvajsetih letih za Bežigradom oziroma kjerkoli drugje v Ljubljani na nogometni tekmi ne bo toliko gledalcev, kot jih je bilo v soboto.”