Zaznamek. Že dolgo tega sem opazil, da srečujem na tej strani oble veliko dvojnikov ljudi, ki jih poznam z one strani. In kar je najbolj osupljivo - medtem ko so si fizično izjemno podobni, podobne so tudi kretnje in hoja, pa so stvari, s katerimi se ukvarjajo v življenju, popolnoma drugačne. Še več - domnevam, da so južni modeli tisto, kar bi severni radi bili , pa si ne upajo ali pa jim ni bilo dano zaradi znanih historičnih okoliščin, ki tepežkajo slovenski narod. Tako sem srečal že Borisa Vuka, Marka Črtanca, Janka Lorencija in pokojnega Chubbyja. Ampak medtem ko je slovenski Boris Vuk zelo vase poglobljena, že nekoliko asketska osebnost, je avstralski Vuk kitarist irskega folk ansambla - in kdo bi rad vedel še kaj več! Avstralski Marko Črtanec se je na nekem poslovilnem večeru prikazal z obrito glavo, v nekakšnem haveloku, v črnih hlačah z drobnimi belimi črtami in v čevljih z visoko peto.Natanko tak, kakršen bi bil slovenski Črtanec, če bi si v kompletu upal. In medtem ko je slovenski garač, ki si ne da pol minute miru in ga zanima po deset reči naenkrat ter je zato nenehno na poti od-do in takoj nazaj, medtem ko on drvi na zmenek, ki ga je včeraj zamudil, je avstralski Črtanec oddal ženo v službo, se udobno zleknil na toplem soncu na Manuci, tako kot vsak dan, v miru srka kavo in bere časopise in čaka, da pride kolega, ki dela natanko to, se pravi, odda ženo v službo, potem pa sedi na soncu - itd. Avstralski Janko Lorenci me je pogledal preko očal, namrščil je čelo in izstrelil pripombo, ki je bila nekaj takega, kot če bi puhasto perje okopal v žvepleni kislini, vendar v rokavicah, tako da ni posebne škode. Tisti, ki poznajo slovenski posnetek - odprto puščam vprašanje, kdo je čigav posnetek, posebej še zato, ker smo vsi posnetek tistega, ki pač ni imel pri roki drugega modela kot lastno podobo in smo zato taki, kakršni smo - tisti so takoj uganili, da posebne razlike ni. Ampak južni Lorenci je pesnik, severni pa - vrag vedi, kaj je pravzaprav - pesnik, hvala bogu, ni. O srečanju s Chubbyjem naj povem le to, da sem ga srečal kot natakarja v lokalčku z imenom Dolce Vita, in tisti, ki so severnega Chubbyja poznali, vedo, da ni treba reči nič več. Razen morda spomniti na to, da gre pri primeru Chubby še za najbolj enovito osebnost gornjega in dolnjega dela Zemlje. Na kratko - iz izkušenj lahko ugotovim, da na južni strani srečujem uresničene zamišljene projekcije s severa, medtem ko so tam še v izbirni fazi in kot projekt nedokončani. Ko pa sem se o tem pogovarjal z dvojniki na jugu, niso bili nič presenečeni. Irski kitarist je rekel, da je to popolnoma normalno, da ima zgoraj dvojnika, in se je čudil, da jaz tega ne vem, Lorenci - pesnik in Črtanec - progaste hlače pa sta se globoko posvetila temu problemu in kakšno uro smo stali v krogu, se zibali na petah in na koncu sklenili, da je to povsem normalno, da je svet zrcalna podoba v vseh pogledih in da bi bilo čudno, ko tega ne bi bilo. Obenem pa sta z velikim zanimanjem prisluhnila, ko sem jima opisoval delo in navade severnih dvojnikov, in zdelo se mi je, da jima nekoliko zavidata. Treba bo odpreti menjalnico za take primere.