Različni družbeno politični sistemi se med seboj razlikujejo po tem, kako je breme ustvarjanja profita, ki je vedno privilegij manjšine, porazdeljeno na potencialne žrtve. V sužnjelastništvu so najbolj izkoriščani proizvajalci, ki praktično nimajo nobenih pravic. V fevdalizmu in še bolj v kapitalizmu so svoj delež pričeli dodajati tudi potrošniki, kar seveda ne pomeni, da so proizvajalci kaj bistveno na boljšem. Bolj ko profit postaja osnovni cilj in gonilo razvoja, večje je izkoriščanje na vseh nivojih. Z industrijsko revolucijo se je pričelo še obsežnejše izkoriščanje narave in danes posledice čutimo prav vsi. Komunizem ali socializem ali kakorkoli ga že imenujemo, je v tem pogledu precej zunaj konteksta, saj profita ni obravnaval kot osrednjo kategorijo. Ekonomsko je bil ta sistem nedvomno manj učinkovit, njegov zgodovinski neuspeh pa gre pripisati predvsem drugim dejavnikom. V večini sistemov je finančno izkoriščanje dodobra nadomestil politični in ideološki teror, ki je izničil vse dobre plati vse zamisli.