Tudi Hrvaški se ni uspelo izogniti sladkim izzivom državnega šopirjenja, ki jih sami od sebe spodbujajo politična moč, nacionalno samoljubje in povabilo v članstvo EU, ki na koncu dolge poti pomeni priznanje zrelosti in demokratičnosti. Ujela se je, tako kot tudi nekateri drugi pred njo, v lastno zanko prepričanja, da je v EU bolj v čislih trmasto uresničevanje lastnih interesov kot z dialogom doseženo soglasje. Ta privilegij je rezerviran za »velike«, pa tudi oni morajo včasih kislega obraza sprejeti kompromis, zaradi katerega jim doma opozicija žre živce in očita »nedomoljubje«. Če jim v Zagrebu to doslej ni bilo jasno, pa jim je temo za razmislek dalo včerajšnje poročilo evropske komisije o napredku kandidatk za članstvo v EU.