Druga pripovedka pripoveduje, kako se je tam nekje okrog božiča, vsekakor pa v renesansi, izlegel človeški razum in pregnal temo, ki je do tedaj nebogljeno kreaturo obdajala z vseh strani, da ni videla čez prag svojih napačnih predstav, idolov in vraževerij. Sprva se je novopečeni vitez na zmaja teme spravil le počasi in preudarno, tako da je v boju doraščal in se krepil, dokler ni menil, da je pošasti zares kos. Kajti (kot se ve) razum ne zmaguje z argumentom moči, ampak z močjo argumentov. Šele takrat, ko se je dalo vse, kar je, razumno in znanstveno pojasniti, so bile moči za zmago nad predsodki in vražami dozorele in zbrane. Takrat je razum v imenu zmage luči nad temo pozval zmaja predsodkov na dvoboj in ta dvoboj traja že od razsvetljenstva naprej. Za zmago sil svetlobe je bilo do danes porabljenih že nič koliko sredstev, in kot vsak dan poročajo s fronte, je naš položaj stabilen, sovražnik pa že začenja popuščati, čeprav tega navzven še ni videti.