Tovrstno pisateljsko delo Lojzeta Zupanca prav gotovo zasluži nove izdaje in ponatise ter novo branje. Pri Mladinski knjigi, kjer je Zupanc izdal šest od osmih knjig teh zapisov, je pred kratkim izšlo tudi njegovo delo Zlato pod Blegošem. V knjigi je zbranih šestdeset ljudskih pripovedi, ki jih je pisatelj zapisal v širši okolici Kranja, predvsem v Selški in Poljanski dolini, tja do Bohinja, Radovljice in Jelovice, slikar Ive Šubic pa jih je domiselno ilustriral. Pripovedke imajo zvečine etiološko (vzrokoslovno) ozadje, se pravi, da jih zanima, zakaj je kaj nastalo, zakaj je do česa prišlo, zakaj se je kaj zgodilo. Veliko pripovedk govori o gradovih, podzemskih jamah in pečinah, skratka, o tistem, kar s svojimi skrivnostmi vzburja domišljijo ljudi. Pisatelj je med poizvedovanjem sam naletel na grajske razvaline, pečine in podzemske jame in tako na kraju samem dognal, da imajo premnoge ljudske pripovedi svoj izvor v resnični preteklosti.