Na nas, zapostavljene na stopnicah, je letelo listje, kaplje pota in pare. Vmes so se prerivale po stopnicah navzdol rdečkaste noge že poparjenih, ki so spotikajoče bežale v ledeni bazen. Ko se je na balkonu kolikor toliko spraznilo, sem se uspela preriniti do tja. Odložila sem svojo brisačo na ograjico in škileč na preostale bijoče se, pograbila svoj venjeg. Ko se spotiš, se začni biti od nog proti glavi, so mi zveneli v glavi nasveti neke babuške, ki sem jo poprosila za nasvet ob svojem prejšnjem obisku banje. Venjeg je bil dobro namočen in tudi za to je potreben prej poseben postopek. Najprej ga položiš za 10 min. v hladno vodo in potem še 15 minut v toplo. Listje se zmehča in začne neverjetno lepo dišati. Brez obvezne kape na glavi pa tako ne smeš v parilko. Prevroče je. Taka raznovrstnost kap je v parilki od robcev, zavezanih preko glave, brisač, smučarkih kap, volnenih kap s cofki.. ampak pomaga. Savnanje je strašno nenavaden občutek za kožo, ki je že tako vroča in spotena. Grozno paše. Je pa težko udrihati po sebi v taki vročini, zato sem opravila na hitro, se obrnila, da bi pograbila brisačo. Kje je moja brisača? Ne v parilki, ne v prostorih s tuši je ni bilo. Niti v slačilnicah.