Kot da ne bi vedeli, kam in kaj s sabo. Zima je premrzla, poletje prevroče, avto premajhen za družino in prevelik za parkiranje, stanovanje kot kokošnjak, a boljši kot hiša, ki jo je treba neprestano vzdrževati, žena tečna kot pes in vendar boljša kot tašča … nikoli zadovoljni. Podobno velja v svetu elektronike, ki vse bolj postaja ogledalo naše družbe. Tudi s takšnimi pogruntavščinami.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Kot kot podredni veznik
da da podredni veznik
ne ne členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
vedeli vedeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
kam kam splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
s z predlog; orodnik
sabo se povratni zaimek; orodnik
Zima zima samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
premrzla premrzel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
poletje poletje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
prevroče prevroče splošni prislov; nedoločena stopnja
avto avto samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
premajhen premajhen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
za za predlog; tožilnik
družino družina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
prevelik prevelik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
za za predlog; tožilnik
parkiranje parkiranje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
stanovanje stanovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
kot kot podredni veznik
kokošnjak kokošnjak samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
a a priredni veznik
boljši dober splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
kot kot podredni veznik
hiša hiša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
neprestano neprestano splošni prislov; nedoločena stopnja
vzdrževati vzdrževati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
žena žena samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
tečna tečen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
pes pes samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
vendar vendar priredni veznik
boljša dober splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
tašča tašča samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
nikoli nikoli splošni prislov; nedoločena stopnja
zadovoljni zadovoljen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Podobno podobno splošni prislov; nedoločena stopnja
velja veljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; mestnik
svetu svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
elektronike elektronika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
postaja postajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ogledalo ogledalo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, množina svojine
družbe družba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Tudi tudi členek
s z predlog; orodnik
takšnimi takšen kazalni zaimek; ženski spol, množina, orodnik
pogruntavščinami pogruntavščina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedelo : slovenski nedeljski časnik
avtor: neznani novinar