In kako se vse to obnese v praksi? V oblačnem ali deževnem vremenu je vožnja pod veliko stekleno površino prav prijetna in zanimiva. Z voznikovega in sopotnikovega sedeža se odpirajo povsem novi pogledi, predvsem med vožnjo po slikoviti pokrajini, obdani s strmimi hribi, pa tudi v mestu. Neprijetno pa postane, če posije sonce. V tem primeru je kljub klimatski napravi, v tej astri hitro prevroče, voznik pa – kljub sončnim očalom – hitro pogreša senčnik. Tako lahko ugotovim, da je panoramsko vetrobransko steklo zanimiva domislica – ki je, kolikor vem, drugi proizvajalci še ne poznajo – ima pa razmeroma omejeno uporabnost; ne nazadnje pa s 1500 evri, kolikor je treba zanjo doplačati, tudi ni poceni.