Fuksije so že stare okrasne rastline, ki izvirajo iz Južne Amerike, kjer je znanih več kot sto vrst, žlahtnitelji pa so do danes vzgojili več tisoč sort. Tem lepim rastlinam, ki so lahko pokončne ali viseče, najbolj prija dopoldanska lega, kjer ni prevroče. Tudi fuksije prezimimo na svetlem in hladnem mestu.
| Beseda | Osnovna oblika | Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike |
|---|---|---|
| Fuksije | fuksija | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik |
| so | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani |
| že | že | členek |
| stare | star | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik |
| okrasne | okrasen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik |
| rastline | rastlina | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik |
| ki | ki | podredni veznik |
| izvirajo | izvirati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina |
| iz | iz | predlog; rodilnik |
| Južne | južen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik |
| Amerike | Amerika | samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, rodilnik |
| kjer | kjer | podredni veznik |
| je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
| znanih | znan | deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik |
| več | več | splošni prislov; primernik |
| kot | kot | podredni veznik |
| sto | sto | glavni števnik; besedni zapis, množina, imenovalnik |
| vrst | vrsta | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik |
| žlahtnitelji | žlahtnitelj | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik |
| pa | pa | priredni veznik |
| so | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani |
| do | do | predlog; rodilnik |
| danes | danes | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| vzgojili | vzgojiti | glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol |
| več | več | splošni prislov; primernik |
| tisoč | tisoč | glavni števnik; besedni zapis, množina, tožilnik |
| sort | sorta | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik |
| Tem | tem | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| lepim | lep | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, dajalnik |
| rastlinam | rastlina | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, dajalnik |
| ki | ki | podredni veznik |
| so | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani |
| lahko | lahko | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| pokončne | pokončen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik |
| ali | ali | priredni veznik |
| viseče | viseče | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| najbolj | najbolj | splošni prislov; presežnik |
| prija | prijati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| dopoldanska | dopoldanski | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik |
| lega | lega | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| kjer | kjer | podredni veznik |
| ni | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani |
| prevroče | prevroč | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik |
| Tudi | tudi | členek |
| fuksije | fuksija | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik |
| prezimimo | prezimiti | glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina |
| na | na | predlog; mestnik |
| svetlem | svetel | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik |
| in | in | priredni veznik |
| hladnem | hladen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik |
| mestu | mesto | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik |